Slike za elaborat

CMS (vaje 10)

Content Management System (CMS, slovensko sistem za upravljanje vsebin) je sistem, ki omogoča urejanje in vzdrževanje vsebine spletnih strani brez znanja označevalnega jezika HTML. Urednik spletne strani tako lahko samostojno spreminja besedila, slike in druge elemente spletne strani brez pomoči podjetja ali osebe, ki je stran izdelalo.

ARHITEKTURA CMS

Sestavljen je iz podatkovne baze, programske kode strani, vse to se nahaja na spletnem strežniku, pregledujemo pa s pomočjo browserjev. 

PRIMERI CMS:

• Wordpress
• Wikipedija
• Spletna učilnica Moodle
• Drupal
• Joomla

SHEMA CMS-ja:

INŠTALACIJA WORDPRESSA:

 

HTML vs CSS (vaje 8)

INTERNET, SPLET (vaje 6)

INTERNET

To je računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike.

Nastanek seže v leto 1969, ko je začelo delovati kot ARPANET. Razvit je bil sklad protokolov IP in TCP. Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.

SPLET

To je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Delovanje spleta sloni na treh standardih: URL(določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo), HTTP(določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik) in HTML(določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu).

Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee (izumil je protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri CERNu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.) in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«)

SESTAVA INTERNETNEGA PROTOKOLA TCP/IP

TCP/IP (ang.: TCP »Transmission Control Protocol«, protokol za nadzor prenosa, ter IP »Internet Protocol«, internetni protokol) je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad, preko katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
Medtem ko IP skrbi za dejansko dobavo paketov, TCP sledi posameznim paketom, da je komunikacija (npr. zahteva spletno stran datoteke) razdeljena na in, ko so vsi paketi prišli na cilj, jih ponovno zbere za obnovo celotnega dokumenta. TCP je usmerjeno-povezan protokol, kar pomeni, da je vzpostavljena povezava med dvema končnima točkama in tako ostane, dokler se podatki uspešno izmenjujejo med komunikacijskimi aplikacijami.

SESTAVA OSI/ISO MODELA

Referenčni model ISO/OSI je sestavljen iz sedmih plasti. Na vsaki plasti so določene posamezne omrežne funkcije. Model je bil razvit leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. Model OSI je sistematičen in konceptualno zasnovan, vendar je le referenčni model, ki v celoti ni nikoli zaživel.

Plasti:

Fizična plast: definira električne in mehanske lastnosti vodnikov in konektorjev. Definirane so prenosne frekvence in napetostni nivoji, načini kako se zapisujejo podatki v obliko, ki je primerna za prenos po izbranem mediju.

Povezovalna plast: skrbi za: določanje enote sporočil (znake, bloke, pakete), način ugotavljanja napak med dvema sosednjima vozliščema, odpravo napak, omrežno topologijo, mehanizme dostopa do prenosnega medija, kontrolo pretoka.

Omrežna plast: skrbi za pravilno potovanje paketov različnih dolžin in po različnih poteh. Zagotavlja pravilno fragmentacijo in defragmentacijo, pravilen vrstni red pošiljanja in prejemanja paketov. Zagotavljanje kvalitete servisa je prav tako naloga te plasti.

Transportna plast: zagotavlja višje ležečim plastem povezavo med končnima računalnikoma. Na prenosni poti poskrbi za pravilen in zanesljiv prenos podatkov. Določa tudi razstavljanje dolgih sporočil na pakete (fragmentacija) ob oddajanju in sestavljanje sporočil iz paketov (defragmentacija) ob sprejemanju ter odkrivanje in odpravljanje napak: transportna plast odkriva napake in o tem obvesti plast, na kateri je do napake prišlo.

Sejan plast:določa vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev seje, to je komunikacije med končnimi računalniki; vrsto komunikacije:

• enosmerna (simplex),
• izmenično dvosmerno,
• dvosmerno.

Predstavitvena plast:skrbi za uskladitev različnih načinov predstavitve podatkov:

• kompresijo in dekompresijo,
• nabor znakov in kod (ASCII, EBCDIC),
• šifriranje podatkov za potrebe zaščite podatkov, ki so v ta namen ob prenosu kodirani, da jih lahko razume le uporabnik, kateremu je sporočilo namenjeno,
• podatkovne formate, ki omogočajo uporabo standardnih predstavitvenih, zvočnih in video formatov za potrebe uporabe aplikacij na različnih računalniških sistemih.

Aplikacijska plast: je vmesnik med uporabnikom in komunikacijskim omrežjem. Določa protokole, ki omočajo elektronsko pošto, izdelavo predstavitvenih strani, prenašanje datotek in podobno. Skladno z razvojem OSI modela so se razvijale tudi aplikacije OSI, ki pa se niso širše uveljavile.

Protokoli, ki jih uporabljam pri svojem delu na spletu: POP3, http, DNS.

SHEMA IN SESTAVA IP ŠTEVILKE

IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internetnem omrežju. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Ob prijavi jo računalniku strežnik dodeli samodejno. Dodeljevanje IP naslovov v globalnem merilu in njihovo namembnost nadzira organizacija IANA, ki preko petih pooblaščenih organizacij skrbi za dodeljevanje IP naslovov po posameznih regijah.

IP naslov je 32-bitno število, zapisano s štirimi osembitnimi vrednostimi v desetiški obliki, ločenimi s piko, na primer 89.143.72.124, vsako število pa ima lahko vrednost od 0 do 255. Vsako od štirih števil pomeni celo skupino omrežij ali računalnikov v nekem omrežju, katera od štirih števil pomenijo omrežja in katera računalnike, pa je odvisno od tipa, razreda, IP naslovov.

Poznamo 5 razredov IP števil: A, B, C, D, E. odvisni so od velikosti omrežja, ki ga morajo opisovati.

V razredu A imamo na voljo :

• tri mesta za definiranje IP naslovov računalnikov (256 * 256 * 256 različnih računalnikov),
• eno mesto za definiranje IP naslovov omrežij(256 različnih omrežij).

V razredu C imamo na voljo:

• eno mesto za definiranje IP naslovov računalnikov(256 različnih računalnikov),
• tri mesta za definiranje IP naslovov omrežij(256 * 256 * 256 različnih omrežij).

Vir: http://sl.wikipedia.org

HTML jezik (vaje 7)

Besedilo, ki ga vidimo zapisanega takole:

VAJA 1

To je odtsavek.
To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.
To je ukaz za novo vrstico.

VAJA 2

Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na spletne strani.

VAJA 3

Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6

Tako zgleda naslov 3.

---

VAJA 4

To je
prelom vrstice.

VAJA 5

To je krepak tekst. To je velik tekst. To je ležeč tekst. To je majhen tekst. To je _podpisano besedilo. To je ^nadpisano besedilo.

VAJA 6

Besedilu se lahko doliči velokost, vrsto pisave in barvo.

VAJA 7

Besedilu daš lahko barvo ozadja.

Besedilo lahko določiš tudi pozicijo:

levo

na sredino

desno

VAJA 8

V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni tukaj.

VAJA 9

V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer

VAJA 10

V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.

šport	država	sadje	glasbila	zelenjava
odbojka	Slovenija	ananas	trobenta	kumara
nogomet	Španija	banana	kitara	paprika
košarka	Portugalska	kivi	harmonika	zelje
rokomet	Belgija	figa	klavir	čebula
tenis	Danska	jabolko	flavta	peteršilj
rugby	Norveška	hruška	klarinet	por

zgleda v HTML jeziku takole:
<html>
<body>
<h1>VAJA 1</h1>
<p>To je odtsavek.</p>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.</a><br>To je ukaz za novo vrstico.</br>
<h1>VAJA 2</h1>
<p>Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na <a href="http://www.w3schools.com/html/html_attributes.asp">spletne strani</a>. </p>
<h1>VAJA 3</h1>
<p>Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6
<h3>Tako zgleda naslov 3.</h3>
<hr />
<!-- To je komentar, ki ne bo prikazan v brskalniku. HTML kodo naredi bolj razumljivo. -->
<h1>VAJA 4</h1>
<p>To je<br>prelom vrstice. </p>
<h1>VAJA 5</h1>
<p><b> To je krepak tekst.</b> <big>To je velik tekst.</big> <i>To je ležeč tekst.</i> <small>To je majhen tekst.</small> To je _podpisano besedilo. To je ^nadpisano besedilo.</ p>
<h1>VAJA 6</h1>
<p>Besedilu se lahko doliči  <font size="5"> velokost</font>, <font face="calibri">vrsto pisave</font> in <font color="deepskyblue">barvo</font>.</p>
<h1>VAJA 7</h1>
<p style="background-color:red">Besedilu daš lahko barvo ozadja.</p>
<p>Besedilo lahko določiš tudi pozicijo: <br><p align="left">levo</p></br><br><p align="center">na sredino</p></br><br><p align="right">desno</p></br></p>
<h1>VAJA 8</h1>
<p>V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni <a href="http://www.fis.unm.si/si/">tukaj</a>.</p>
<h1>VAJA 9</h1>
<p>V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer<img src="http://static.igre123.com/uporabniki-slike/velika_cebelica-maja/38547.jpg?1320400682" alt="čebelica Maja" />
</p>
<h1>VAJA 10</h1>
<p>V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.</p>
<table border>
<tr>
<th>šport</th>
<th>država</th>
<th>sadje</th>
<th>glasbila</th>
<th>zelenjava</th>
<tr>
<td>odbojka</td>
<td>Slovenija</td>
<td>ananas</td>
<td>trobenta</td>
<td>kumara</td>
<tr>
<td>nogomet</td>
<td>Španija</td>
<td>banana</td>
<td>kitara</td>
<td>paprika</td>
<tr>
<td>košarka</td>
<td>Portugalska</td>
<td>kivi</td>
<td>harmonika</td>
<td>zelje</td>
<tr>
<td>rokomet</td>
<td>Belgija</td>
<td>figa</td>
<td>klavir</td>
<td>čebula</td>
<tr>
<td>tenis</td>
<td>Danska</td>
<td>jabolko</td>
<td>flavta</td>
<td>peteršilj</td>
<tr>
<td>rugby</td>
<td>Norveška</td>
<td>hruška</td>
<td>klarinet</td>
<td>por</td>
</table>
</body>
</html>


vir: http://www.w3schools.com/html/default.asp

ASCII vs UTF-8

ASCII kodna tebela

ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange) je ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 2⁷=128 znakov. ASCII tabela nima šumnikov.
Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj:

UTF-8

UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov. Ta način ima tudi šumnike. Spletne strani uporabljajo več ali manj UTF-8 način kodiranja.

MOJ PRIIMEK (vzvratno) zapisan v ASCII kodi:

k     01101011

e     01100101

c     01100011

n    01101110

o    01101111

K    01001011  

MOJ PRIIMEK (vzvratno) zapisan v UFT-8:

k    01101011

e    01100101

c    01100011

n    01101110

o    01101111

K    01001011    

LibreOffice (vaje 5)

KODNA TABELA

Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom. Tako znaku za veliko črko A pri nekaterih kodnih tabelah ustreza desetiško število 65. Kot je v računalništvu navada, moramo biti pazljivi in se prepriati, v katerem številskem sistemu je navedeno število: razen desetiškega sistema se uporabljata se osmiški in šestnajstiški ter v izpisih redko dvojiški.

Načini, kako slovenske znake predstaviti v računalniku, se močno razlikujejo, kar je tudi vzrok za mnoge težave s prenosljivostjo besedil. V uporabi je veliko število različnih kodnih tabel.

Kodne tabele so enozložne (enobytne) ali večzložne (večbytne) glede na to, kako je največ dolg zapis enega znaka. Enozložne (enobytne) tabele se nadalje delijo na sedembitne, kjer znaku sme pripasti največ desetiška številka 127, in na osembitne, ki vključujejo tudi znake med vključno mestoma 128 in 256.

 LibreOffice s privzetimi nastavitvami nalaga in shranjuje datoteke vrste OpenDocument.

LASTNOSTI PISARNIŠKE ZBIRKE LibreOffice

- je brezplačen in odprtokoden

- bogat pisarniški paket za Windows, Macintosh in Linux

- ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za vse vaše potrebe po izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base

- enostaven za namestitev in uporabo

- uporablja ISO-standardizirani zapis ODF (OpenDocument Format)

- zna brati in pisati zapise programov Microsoft Office, kot tudi izvažati v zapisu PDF

- je tudi nadvse prilagodljiv in ga lahko enostavno razširite z brezplačnimi dodatki, tako da lahko vzpostavite sistem, ki povsem ustreza vašim potrebam in navadam

NAMEN IN ZMOŽNOSTI PROGRAMSKEGA PAKET CALCULATOR

CALC je program za preglednice. Začetniki ga spoznavajo kot intuitivnega in enostavnega za učenje.

Formule v naravnem jeziku omogočajo ustvarjanje formul z besedami (npr. "prodaja – stroški" oz. "sales - cost").

Gumb za pametno vsoto samodejno vstavi funkcijo vsote ali vmesne vsote, odvisno od konteksta.

Čarovniki nas vodijo skozi izbiro in uporabo obširnega nabora naprednih funkcij za preglednice ali pa prenos predloge z našega skladišča razširitev za instant preglednične rešitve.

S Slogi in oblikovanjem lahko na enostaven način uporabimo možnosti prilagodljivega oblikovanja celic, vključno s prostim sukanjem vsebine, predlogami, ozadji, robovi in še mnogo drugega. Zahvaljujoč predlogam z vgrajenimi funkcijami, ki nam omogočajo osredotočanje na svoje resnično delo, lahko postanemo sam svoj izvedenec za preglednice.

Upravitelj scenarijev omogoča analizo "kaj če ..." s pritiskom na gumb - npr. primerjamo donosnost glede na višje / srednje / nižje napovedi prodaje.

Komponenta reševalca omogoča reševanje problemov optimizacije, kjer potrebno optimalno vrednost določene celice v preglednici potrebno izračunati glede na omejitve, podane v drugih celicah.

Vzpodbujamo soavtorstvo pri preglednicah s podporo več uporabnikom v programu CALC. Če preglednico postavimo v skupno rabo z drugimi uporabniki, ti enostavno dodajajo svoje podatke preglednici. Lastnik preglednice lahko nato enostavno nove podatke integrira z le nekaj kliki. Ta funkcija sodelovanja pomaga pri izogibanju sporom pri urejanju.

MESEČNA PORABA MINUT NA TELEFONU

PREDSTAVITEV V LibreOffice Impress