CMS (vaje 10)

Content Management System (CMS, slovensko sistem za upravljanje vsebin) je sistem, ki omogoča urejanje in vzdrževanje vsebine spletnih strani brez znanja označevalnega jezika HTML. Urednik spletne strani tako lahko samostojno spreminja besedila, slike in druge elemente spletne strani brez pomoči podjetja ali osebe, ki je stran izdelalo.

ARHITEKTURA CMS

Sestavljen je iz podatkovne baze, programske kode strani, vse to se nahaja na spletnem strežniku, pregledujemo pa s pomočjo browserjev. 

PRIMERI CMS:

• Wordpress
• Wikipedija
• Spletna učilnica Moodle
• Drupal
• Joomla

SHEMA CMS-ja:

INŠTALACIJA WORDPRESSA:

 

HTML vs CSS (vaje 8)

INTERNET, SPLET (vaje 6)

INTERNET

To je računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike.

Nastanek seže v leto 1969, ko je začelo delovati kot ARPANET. Razvit je bil sklad protokolov IP in TCP. Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.

SPLET

To je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Delovanje spleta sloni na treh standardih: URL(določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo), HTTP(določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik) in HTML(določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu).

Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee (izumil je protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri CERNu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.) in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«)

SESTAVA INTERNETNEGA PROTOKOLA TCP/IP

TCP/IP (ang.: TCP »Transmission Control Protocol«, protokol za nadzor prenosa, ter IP »Internet Protocol«, internetni protokol) je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad, preko katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
Medtem ko IP skrbi za dejansko dobavo paketov, TCP sledi posameznim paketom, da je komunikacija (npr. zahteva spletno stran datoteke) razdeljena na in, ko so vsi paketi prišli na cilj, jih ponovno zbere za obnovo celotnega dokumenta. TCP je usmerjeno-povezan protokol, kar pomeni, da je vzpostavljena povezava med dvema končnima točkama in tako ostane, dokler se podatki uspešno izmenjujejo med komunikacijskimi aplikacijami.

SESTAVA OSI/ISO MODELA

Referenčni model ISO/OSI je sestavljen iz sedmih plasti. Na vsaki plasti so določene posamezne omrežne funkcije. Model je bil razvit leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. Model OSI je sistematičen in konceptualno zasnovan, vendar je le referenčni model, ki v celoti ni nikoli zaživel.

Plasti:

Fizična plast: definira električne in mehanske lastnosti vodnikov in konektorjev. Definirane so prenosne frekvence in napetostni nivoji, načini kako se zapisujejo podatki v obliko, ki je primerna za prenos po izbranem mediju.

Povezovalna plast: skrbi za: določanje enote sporočil (znake, bloke, pakete), način ugotavljanja napak med dvema sosednjima vozliščema, odpravo napak, omrežno topologijo, mehanizme dostopa do prenosnega medija, kontrolo pretoka.

Omrežna plast: skrbi za pravilno potovanje paketov različnih dolžin in po različnih poteh. Zagotavlja pravilno fragmentacijo in defragmentacijo, pravilen vrstni red pošiljanja in prejemanja paketov. Zagotavljanje kvalitete servisa je prav tako naloga te plasti.

Transportna plast: zagotavlja višje ležečim plastem povezavo med končnima računalnikoma. Na prenosni poti poskrbi za pravilen in zanesljiv prenos podatkov. Določa tudi razstavljanje dolgih sporočil na pakete (fragmentacija) ob oddajanju in sestavljanje sporočil iz paketov (defragmentacija) ob sprejemanju ter odkrivanje in odpravljanje napak: transportna plast odkriva napake in o tem obvesti plast, na kateri je do napake prišlo.

Sejan plast:določa vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev seje, to je komunikacije med končnimi računalniki; vrsto komunikacije:

• enosmerna (simplex),
• izmenično dvosmerno,
• dvosmerno.

Predstavitvena plast:skrbi za uskladitev različnih načinov predstavitve podatkov:

• kompresijo in dekompresijo,
• nabor znakov in kod (ASCII, EBCDIC),
• šifriranje podatkov za potrebe zaščite podatkov, ki so v ta namen ob prenosu kodirani, da jih lahko razume le uporabnik, kateremu je sporočilo namenjeno,
• podatkovne formate, ki omogočajo uporabo standardnih predstavitvenih, zvočnih in video formatov za potrebe uporabe aplikacij na različnih računalniških sistemih.

Aplikacijska plast: je vmesnik med uporabnikom in komunikacijskim omrežjem. Določa protokole, ki omočajo elektronsko pošto, izdelavo predstavitvenih strani, prenašanje datotek in podobno. Skladno z razvojem OSI modela so se razvijale tudi aplikacije OSI, ki pa se niso širše uveljavile.

Protokoli, ki jih uporabljam pri svojem delu na spletu: POP3, http, DNS.

SHEMA IN SESTAVA IP ŠTEVILKE

IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internetnem omrežju. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Ob prijavi jo računalniku strežnik dodeli samodejno. Dodeljevanje IP naslovov v globalnem merilu in njihovo namembnost nadzira organizacija IANA, ki preko petih pooblaščenih organizacij skrbi za dodeljevanje IP naslovov po posameznih regijah.

IP naslov je 32-bitno število, zapisano s štirimi osembitnimi vrednostimi v desetiški obliki, ločenimi s piko, na primer 89.143.72.124, vsako število pa ima lahko vrednost od 0 do 255. Vsako od štirih števil pomeni celo skupino omrežij ali računalnikov v nekem omrežju, katera od štirih števil pomenijo omrežja in katera računalnike, pa je odvisno od tipa, razreda, IP naslovov.

Poznamo 5 razredov IP števil: A, B, C, D, E. odvisni so od velikosti omrežja, ki ga morajo opisovati.

V razredu A imamo na voljo :

• tri mesta za definiranje IP naslovov računalnikov (256 * 256 * 256 različnih računalnikov),
• eno mesto za definiranje IP naslovov omrežij(256 različnih omrežij).

V razredu C imamo na voljo:

• eno mesto za definiranje IP naslovov računalnikov(256 različnih računalnikov),
• tri mesta za definiranje IP naslovov omrežij(256 * 256 * 256 različnih omrežij).

Vir: http://sl.wikipedia.org

HTML jezik (vaje 7)

Besedilo, ki ga vidimo zapisanega takole:

VAJA 1

To je odtsavek.
To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.
To je ukaz za novo vrstico.

VAJA 2

Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na spletne strani.

VAJA 3

Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6

Tako zgleda naslov 3.

---

VAJA 4

To je
prelom vrstice.

VAJA 5

To je krepak tekst. To je velik tekst. To je ležeč tekst. To je majhen tekst. To je _podpisano besedilo. To je ^nadpisano besedilo.

VAJA 6

Besedilu se lahko doliči velokost, vrsto pisave in barvo.

VAJA 7

Besedilu daš lahko barvo ozadja.

Besedilo lahko določiš tudi pozicijo:

levo

na sredino

desno

VAJA 8

V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni tukaj.

VAJA 9

V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer

VAJA 10

V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.

šport	država	sadje	glasbila	zelenjava
odbojka	Slovenija	ananas	trobenta	kumara
nogomet	Španija	banana	kitara	paprika
košarka	Portugalska	kivi	harmonika	zelje
rokomet	Belgija	figa	klavir	čebula
tenis	Danska	jabolko	flavta	peteršilj
rugby	Norveška	hruška	klarinet	por

zgleda v HTML jeziku takole:
<html>
<body>
<h1>VAJA 1</h1>
<p>To je odtsavek.</p>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.</a><br>To je ukaz za novo vrstico.</br>
<h1>VAJA 2</h1>
<p>Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na <a href="http://www.w3schools.com/html/html_attributes.asp">spletne strani</a>. </p>
<h1>VAJA 3</h1>
<p>Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6
<h3>Tako zgleda naslov 3.</h3>
<hr />
<!-- To je komentar, ki ne bo prikazan v brskalniku. HTML kodo naredi bolj razumljivo. -->
<h1>VAJA 4</h1>
<p>To je<br>prelom vrstice. </p>
<h1>VAJA 5</h1>
<p><b> To je krepak tekst.</b> <big>To je velik tekst.</big> <i>To je ležeč tekst.</i> <small>To je majhen tekst.</small> To je _podpisano besedilo. To je ^nadpisano besedilo.</ p>
<h1>VAJA 6</h1>
<p>Besedilu se lahko doliči  <font size="5"> velokost</font>, <font face="calibri">vrsto pisave</font> in <font color="deepskyblue">barvo</font>.</p>
<h1>VAJA 7</h1>
<p style="background-color:red">Besedilu daš lahko barvo ozadja.</p>
<p>Besedilo lahko določiš tudi pozicijo: <br><p align="left">levo</p></br><br><p align="center">na sredino</p></br><br><p align="right">desno</p></br></p>
<h1>VAJA 8</h1>
<p>V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni <a href="http://www.fis.unm.si/si/">tukaj</a>.</p>
<h1>VAJA 9</h1>
<p>V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer<img src="http://static.igre123.com/uporabniki-slike/velika_cebelica-maja/38547.jpg?1320400682" alt="čebelica Maja" />
</p>
<h1>VAJA 10</h1>
<p>V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.</p>
<table border>
<tr>
<th>šport</th>
<th>država</th>
<th>sadje</th>
<th>glasbila</th>
<th>zelenjava</th>
<tr>
<td>odbojka</td>
<td>Slovenija</td>
<td>ananas</td>
<td>trobenta</td>
<td>kumara</td>
<tr>
<td>nogomet</td>
<td>Španija</td>
<td>banana</td>
<td>kitara</td>
<td>paprika</td>
<tr>
<td>košarka</td>
<td>Portugalska</td>
<td>kivi</td>
<td>harmonika</td>
<td>zelje</td>
<tr>
<td>rokomet</td>
<td>Belgija</td>
<td>figa</td>
<td>klavir</td>
<td>čebula</td>
<tr>
<td>tenis</td>
<td>Danska</td>
<td>jabolko</td>
<td>flavta</td>
<td>peteršilj</td>
<tr>
<td>rugby</td>
<td>Norveška</td>
<td>hruška</td>
<td>klarinet</td>
<td>por</td>
</table>
</body>
</html>


vir: http://www.w3schools.com/html/default.asp

ASCII vs UTF-8

ASCII kodna tebela

ASCII (kratica za angleško American Standard Code for Information Interchange) je ameriški standardni nabor za izmenjavo informacij je 7-bitni nabor znakov; obsega 2⁷=128 znakov. ASCII tabela nima šumnikov.
Znaki s kodami od 0 do 31 so kontrolni znaki, znaki od 32 do 126 pa so izpisljivi, glej tabelo spodaj:

UTF-8

UTF-8 je eden izmed načinov kodiranja mednarodnega nabora znakov unicode, pri katerem znaki ASCII ostanejo enozložni, ostali znaki pa lahko zasedajo več zlogov. Ta način ima tudi šumnike. Spletne strani uporabljajo več ali manj UTF-8 način kodiranja.

MOJ PRIIMEK (vzvratno) zapisan v ASCII kodi:

k     01101011

e     01100101

c     01100011

n    01101110

o    01101111

K    01001011  

MOJ PRIIMEK (vzvratno) zapisan v UFT-8:

k    01101011

e    01100101

c    01100011

n    01101110

o    01101111

K    01001011    

LibreOffice (vaje 5)

KODNA TABELA

Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom. Tako znaku za veliko črko A pri nekaterih kodnih tabelah ustreza desetiško število 65. Kot je v računalništvu navada, moramo biti pazljivi in se prepriati, v katerem številskem sistemu je navedeno število: razen desetiškega sistema se uporabljata se osmiški in šestnajstiški ter v izpisih redko dvojiški.

Načini, kako slovenske znake predstaviti v računalniku, se močno razlikujejo, kar je tudi vzrok za mnoge težave s prenosljivostjo besedil. V uporabi je veliko število različnih kodnih tabel.

Kodne tabele so enozložne (enobytne) ali večzložne (večbytne) glede na to, kako je največ dolg zapis enega znaka. Enozložne (enobytne) tabele se nadalje delijo na sedembitne, kjer znaku sme pripasti največ desetiška številka 127, in na osembitne, ki vključujejo tudi znake med vključno mestoma 128 in 256.

 LibreOffice s privzetimi nastavitvami nalaga in shranjuje datoteke vrste OpenDocument.

LASTNOSTI PISARNIŠKE ZBIRKE LibreOffice

- je brezplačen in odprtokoden

- bogat pisarniški paket za Windows, Macintosh in Linux

- ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za vse vaše potrebe po izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base

- enostaven za namestitev in uporabo

- uporablja ISO-standardizirani zapis ODF (OpenDocument Format)

- zna brati in pisati zapise programov Microsoft Office, kot tudi izvažati v zapisu PDF

- je tudi nadvse prilagodljiv in ga lahko enostavno razširite z brezplačnimi dodatki, tako da lahko vzpostavite sistem, ki povsem ustreza vašim potrebam in navadam

NAMEN IN ZMOŽNOSTI PROGRAMSKEGA PAKET CALCULATOR

CALC je program za preglednice. Začetniki ga spoznavajo kot intuitivnega in enostavnega za učenje.

Formule v naravnem jeziku omogočajo ustvarjanje formul z besedami (npr. "prodaja – stroški" oz. "sales - cost").

Gumb za pametno vsoto samodejno vstavi funkcijo vsote ali vmesne vsote, odvisno od konteksta.

Čarovniki nas vodijo skozi izbiro in uporabo obširnega nabora naprednih funkcij za preglednice ali pa prenos predloge z našega skladišča razširitev za instant preglednične rešitve.

S Slogi in oblikovanjem lahko na enostaven način uporabimo možnosti prilagodljivega oblikovanja celic, vključno s prostim sukanjem vsebine, predlogami, ozadji, robovi in še mnogo drugega. Zahvaljujoč predlogam z vgrajenimi funkcijami, ki nam omogočajo osredotočanje na svoje resnično delo, lahko postanemo sam svoj izvedenec za preglednice.

Upravitelj scenarijev omogoča analizo "kaj če ..." s pritiskom na gumb - npr. primerjamo donosnost glede na višje / srednje / nižje napovedi prodaje.

Komponenta reševalca omogoča reševanje problemov optimizacije, kjer potrebno optimalno vrednost določene celice v preglednici potrebno izračunati glede na omejitve, podane v drugih celicah.

Vzpodbujamo soavtorstvo pri preglednicah s podporo več uporabnikom v programu CALC. Če preglednico postavimo v skupno rabo z drugimi uporabniki, ti enostavno dodajajo svoje podatke preglednici. Lastnik preglednice lahko nato enostavno nove podatke integrira z le nekaj kliki. Ta funkcija sodelovanja pomaga pri izogibanju sporom pri urejanju.

MESEČNA PORABA MINUT NA TELEFONU

PREDSTAVITEV V LibreOffice Impress

LINUX; UBUNTU (vaje 4)

OSNOVNE FUNKCIJE V UBUNTU

• Hitrejše in varnejše brskanje po spletu z Ubuntu ali FireFox.
• Branje, pisanje in pošiljanje elektronske pošte s Thunderbird.
• Organiziranje, dodajanje in delitev fotografij s Softwell.
• Iskanje in nalaganje aplikacij iz Ubuntu Software centr.
• Ustvarjanje dokumentov z LibreOffice Writer.
• Ustvarjanje preglednic z LibreOffice Calc.
• Ustvarjanje prezentacij z LibreOffice Impress.

NASTENEK LINUX SISTEMA
Vse skupaj se začne v letu 1969 pri podjetju AT&T Bell z Unix operacijskim sistemom. Izdali so ga leta 1971, napisan pa je bil v zbirnem jeziku. Leta 1973 ga je Denis Ritchie prepisal v jeziku C. vendar se podjetje AT&T nikakor ni znašlo v računalniškem svetu in je močno podražilo svoj operacijski sistem. To je pripeljalo do tega, da so se programerji odločili da ustvarijo popolni Unix podporni program, ki bo brezplačen.

Izdelani so bili že GNU programi, ki so bili popolnoma brezplačni in preprosti za namestitev. To so programi pri katerih se dobi programska koda za urejanje programa po volji ter brezplačno prenašanje programa naprej. Vendar pa je bilo veliko teh programov nestabilnih. Možno jih je bilo zaganjati v operacijskem sistemu Mimix, ker pa ni bilo dokumentirano da so njegovi programi brezplačni, je Denis izdelal GNU General Public Licesnse. V tej pogodbi je opisana brezplačnost določene programske opreme ter možnost dodajanja več opreme v to licenco. Eden izmed dodatkov je bil Linux.

DISTRIBUCIJE
Debian – distribucija, ki predstavlja prosto programiranje
Knoppix – bazira na Debianu
Ubuntu- bazira na Debianu
Gentoo – distribucija, ki uporablja visoko optimizirano in pogosto posodobljeno programsko opremo

ZGODOVINA DISTRIBUCIJE UBUNTU
Ubuntu je prosto dostopna distribucija Linuxa, ki temelji na distribuciji Debian GNU/Linux. Sponzorira jo družba Canonical Ltd, ki je v lasti Marka Shuttlewortha. Ime distribucije izvira iz južnoafriškega koncepta ubuntu, kar pomeni: “Človečnost za druge.” Od Debiana se razlikuje v tem, da nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu. Namenjen je tako namizni rabi, kot strežnikom. Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporablja prosto programje kjerkoli je to možno.

DEFINICIJA DATOTEČNEGA SISTEMA
 Je del operacijskega sistema, ki omogoča trajno shranjevanje podatkov, tudi potem, ko se izvajanje procesa zaključi. Podatki, s katerimi upravlja datotečni sistem, so združeni v uporabniško določene skupke podatkov, imenovane datoteke. Datotečni sistem mora vsebovati mehanizem za poimenovanje teh podatkov. Vsak datotečni sistem ima svoja pravila za poimenovanje datotek. Datoteke hranijo tako programe kot ostale podatke.
Dober datotečni sistem mora:

biti lahek za uporabo in zmogljiv,

učinkovito skrbeti za prenos informacij med glavnim pomnilnikom in diski

biti sposoben delati z zelo različnimi velikostmi datotek.

DIGITALNI PODPIS

Kaj je?

To je elektronski šifrirani žig za preverjanje pristnosti v digitalnih informacijah. Podpis potrjuje, da informacije izhajajo od podpisnika in da niso bile spremenjene.

Digitalni podpis (angl. digital signature) mora zagotavljati:
·       avtentičnost (verjamemo, da je podpisnik res tisti, za kogar se proglaša),

·       podpisa se ne da ponarediti,
·       podpisa se ne da kopirati,
·       podpisanega dokumenta se ne da spremeniti,
·       podpisa se ne da zanikati (podpisnik ne more reči, da ni on podpisal dokumenta).

Digitalni podpis je na sodišču enakovreden običajnemu podpisu. Slovenski zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu v 15. členu pravi: Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.

Opis postopka pridobitve digitalnega certifikata.

Za pridobitev digitalnega certifikata, ki ga izdaja SIGEN-CA, moraš oditi na najbližjo upravno enoto in tam izpolnit zahtevek za spletna digitalna potrdila za fizične osebe. Na elektronsko pošto ti pošljejo referenčno številko, v roku 7 delovnih dni pa po pošti prejmeš še avtorizacijsko kodo. Ko imaš vse te podatke moraš digitalni certifikat še konfigurirat s programi, kjer ga želimo uporabiti.

Na spletni strani  https://www.sigen-ca.si/cda-cgi/clientcgi?action=browserCert vpišeš podatke, ki so zahtevani in klikneš pošljite zavihek. 

Odpre se pogovorno okno v katerega vpišeš svoje ime in geslo.

Postopek prevzema spletnega digitalnega potrdila je zaključen. Nato izberite namestitev digitalnega potrdila izdajatelja SIGOV-CA v brskalnik, kot kaže spodnja slika.

Nato greš v svoj privzet brskalnik. Na desni strani klikneš možnosti  (slika 1) > internetne možnosti (slika 2) > potrdila (slika 3).

slika 1: možnosti

slika 2: Internetne možnosti

slika 3: potrdila

Potrdila so razvrščena na več podskupin. Prva dva seznama sta na začetku prazna. V seznamu Zaupanja vredni overitelji korenskih potrdil se nahaja  digitalno potrdilo SIGEN-CA in digitalno potrdilo SIGOV-CA.  Kasneje pa se bo prikazal tudi v podskupini osebno.

Konfiguracija elektronske pošte z MS Outlook 2007:

Ko odpremo Outlook klikneš središče zaupanja > E-poštna varnost > elektronski ID-ji > Izvoz/uvoz elektronskih ID-jev.

Vneseš vse zahtevane podatke in klikneš V REDU.

Ko želiš poslati digitalno podpisano sporočilo v novem sporočilu v pogovornem oknu možnosti sporočila klikneš varnostne nastavitve, kjer izbereš dodaj elektronski podpis temu sporočilu, in klikneš v redu. 

Ko klikneš pošlji, te vpraša za dovoljenje za uporabo ključa. Klikneš odobri dovoljenje in vpišeš geslo tvojega ključa, nato pa klikneš v redu. Tvoje sporočilo bo poslano in podpisano.

Konfiguracija z MS Word 2007:

Ko imamo želen dokument ustvarjen in ga želimo digitalno podpisati kliknemo meni > pripravi > dodaj elektronski podpis.

Nato se vam odpre okno v katerem je obvestilo. Kliknete v redu.

Če še nimate shranjenega dokumenta, vam to možnost ponudi Word.

 Dokument shranite, nato pa se vam odpre okno saj morate vpisati geslo za vaš certifikat.

Vaš dokument bo digitalno podpisan. Ko bo dokument digitalno podpisan, bo to vidno na vašem zaslonu.

DIGITALNI RAČUNALNIK (vaje 3)

MATIČNA PLOŠČA

To je osnovno tiskano  vezje v računalniku. Na matično ploščo se ustavijo oz. priključijo vse ostale komponente kot so procesor, pomnilnik, razširitvene kartice in zunanji pomnilnik. Vsebuje pa tudi priključke za vse ostale vmesnike ( miška, USB, tiskalnik,…)

Primer: MSI K8N Neo4 Platinum

POMNILNIK
Je eden najpomembnejših delov računalnika.  Njegova naloga pa je hranjenje podatkov. Tu so shranjeni podatki in ukazi od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku.  Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno naslovljeni.

Bralno-pisni pomnilnik (RAM) se v računalniških sistemih uporablja za začasno shranjevanje delov operacijskega sistema, programov, ki se trenutno izvajajo.

Bralni pomnilnik (ROM) ima dve značilnosti. Prva je ta, da lahko njihovo vsebino le beremo, druga pa da se vpisna informacija zadrži v pomnilniku tudi po izklopu napajanja.

Primer: 512MB 400MHz Transcend

PROCESOR (centralno procesna enota)
To je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev, jeder, nit, podnožju in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija in je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji pa imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Podnožje je tip povezave z matično ploščo v obliko nožic (med glavnimi so LGA 775, LGA 1156, LGA 1366, AM2+, AM3). Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je.

Primer: AMD Athlon 64 3200+ Venice jedro

VODILA
Vodilo je povezava za prenos podatkov med tremi ali več napravami. Slabost vodila je da lahko oddaja le ena naprava naenkrat. Po vodilih prihaja do izmenjave podatkov (in ukazov) med centralno procesno enoto računalnika in njegovim pomnilnikom (pa tudi drugimi napravami). Poznamo zelo hitra – lokalna vodila, namenjena predvsem komunikaciji med CPE in pomnilnikom, pa tudi nekoliko počasnejša zunanja vodila, namenjena komunikaciji s perifernimi napravami.

VHODNO/IZHODNE ENOTE
Te enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem.  Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa , da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki. 

VRATA (ang. PORT)
To je specifično mesto za fizični priklop na druga napravo.

SHEMA MOJEGA NOTESNIKA IN KONFIGURACIJA SISTEMA, KI JO UPORABLJAM:

  

•       

  procesor	AMD Turio(tm)X2 Ultra DualCore Mobile ZM-82  2.20 GHz
  pomnilnik(RAM)	2.20 GB
  Vrsta sistema	32-bitni operacijski sistem
  baterija	6-celičnal Li-Ion 55WHr (do 4 ure 15min)
  grafična kartica	ATI Radeon HD3200

VON NEUMANNOVA ARHITEKTURA

Po Von Neumannu je vsak računalnik sestavljen iz treh osnovnih delov. To so CPE, glavni pomnilnik (vpisovalno bralni pomnilnik) in vzhodno/izhodni sistem. Centralna procesna enota bere podatke iz pomnilnika, jih obdeluje, nato pa vrača nazaj v pomnilnik. Zgrajena mora biti iz aritmetično logične enote (izvajala bo operacije računanja), krmilne enote (razumela bo ukaze iz pomnilnika in upravljala z delovanjem računalnika). Von Neumann je predpostavil, da naj bo vsak računalnik zasnovan na osnovi dvojiškega sistema à zaradi električne realizacije računalnika.

CENTRALNO PROCESNA ENOTA

V njej se izvajajo vse računalniške operacije: izvajajo se programi, obdelujejo se podatki, kontrolira se izvajanje vhodno/izhodnih enot.

Osnovni enoti sta aritmetično-logična enota (ALE) in kontrolna enota in sta nujno potrebni pri izvedbi vsakega ukaza. V ALE poteka dejanska obdelava podatkov, kontrolna enota nadzira pretok med CPE in RAM-om, skrbi za prevzemanje ukazov in aktiviranje ustreznih operacij.

REGISTRI

V CPE obstajajo registri dveh vrst, to so programsko nedostopni (potrebni za realizacijo delovanja) in programsko dostopni (niso nujno potrebni). Registri so pravzaprav majhen pomnilnik, ki ga programer uporablja pri reševanju problemov. Dostop do teh je hitrejši kot dostop do glavnega pomnilnika.

Vrste pomnilnikov, ki sem jih zasledila v Von Neumannovi arhitekturi: ROM, RAM, register, sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik).